18 Okt, 2017

Kaj bi naredila, če te ne bi bilo strah?

18 Okt, 2017

Se tudi vate kdaj prikrade občutek dvoma, strahu, ki te zaustavi, da ne narediš koraka naprej?
Strah pred neuspehom. Strah pred tem, kaj bodo rekli ljudje. Dvom v to, ali si dovolj dobra. Strah pred neznanim, ko moraš nekaj narediti prvič… Strah pred… ?

Zgodilo se je tik pred mojim nastopom na konferenci v Oslu. Priložnost, da svojo zgodbo o tem, kako sem se iztrgala iz objema preobremenjenosti in stresa, delim na konferenci, kjer je vsako leto zbranih 500+ izjemnih ženskih voditeljic iz 90 držav, je bila pomembna zmaga zame in odlična popotnica angleškemu prevodu moje knjige, ki je izšel tik pred dogodkom.

Jutro pred nastopom sem se zbudila skoraj brez glasu. Neeee, ne ravno zdaj! Zakaj se mi to dogaja? Takoj sem se začela upirati z naravnimi sredstvi proti vnetemu grlu. V sebi pa sem čutila, da s tem le lajšam simptome, medtem ko srž problema, vzrok tiči drugje. In odločila sem se ga najti.

V pogovoru same s seboj sem odkrila, da me blokira STRAH: strah spregovoriti v angleščini. In to kljub temu, da govorim tekoče, da si večino zapiskov delam v angleščini, da tudi pišem raje v angleščini…

Ja, strah me je bilo, ali bom dovolj dobra.

In grlo je mojim negativnim mislim prisluhnilo, začenjalo verjeti in se zapirati.

Predelala sem vzorec in začela spuščati zavore. Najbolj me je bremenil občutek, ali bom povedala vse, kar bi morala. ‘Morala’. Mesec dni sem se pripravljala na ta govor, preštudirala najboljše TED talke in upoštevala vsa pravila, ‘by the book’, kot bi se reklo. Ampak problem je bil, da napisanega nisem čutila.

Vprašala sem se: kako bi Maja povedala svojo zgodbo?
Prisluhnila sem svojemu srcu, preplavila so me čustva in me zapeljala v pravo smer. Ta je bila drugačna od tiste na papirju. Govor, ki sem ga pripravljala in pilila zadnji mesec dni, sem tik pred zdajci vrgla v smeti in pred polno dvorano spregovorila iz srca… Spregovorila sem iz sebe, tako, kot sem čutila.

Ne me vprašat, kako je bilo med nastopom – ne spomnim se, ker sem medtem nekje ‘lebdela’. Ko sem končala in se spet z zavestjo ‘znašla’ pred občinstvom, je pol dvorane jokalo… Občutek je bil dober, izpolnjujoč. Odzivi po nastopu so bili fantastični. Tudi knjig je na konferenci zmanjkalo. Ja, sporočilo, da moramo sebe postaviti na vrh svoje prioritetne lestvice, je doseglo srca vseh, ki so me poslušali.

Lekcija zame? Preprosto bodi to, kar si. Pristna. Avtentična.

IZZIV ZATE: Kaj bi naredila ti, če te ne bi bilo strah?

Pogumno stopi v neznano: vse, kar si želiš, je na drugi strani strahu.
Objem,
Maja

Ti je bila objava všeč? Spremljaj nas:

Deli z:


Pridruži se nam na Facebooku >
«
»

Dodaj svoj komentar:

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja