Se spomniš tistega refrena ‘smisel življenja je ležanje na plaži…’? Rada imam lenobna jutra, pozne zajtrke in srebanje kave s pogledom na mirno morje, uživanje v trenutku vedoč, da mi popolnoma nič ni treba. No ja, priznam, kava je na koncu po navadi že mrzla… In takšni trenutku minejo prehitro. Ne vem, kdo se jih bolj veseli: midva ali otroka – zagotovo pa se nekaj dni popolnega odklopa, brez obveznosti in načrtov, vedno vsem prileže.
»Kaj bomo počeli danes?« je že navsezgodaj v akciji Luna. »Ne vem«, ji odgovorim, »nimamo nobenih posebnih načrtov. Počnemo lahko, kar želimo.« »Glasujmo,« predlaga. »Vsak predlaga eno aktivnost, potem pa bomo izmed vseh eno izbrali.« Vsi se strinjamo in že smo v akciji. Predlogi so dokaj pričakovani. Vsak malce vleče na svoje – od gledanja risank, do obiska igral, a na koncu zmaga sprehod ob obali – ja, očitno tudi otroka rabita počitek tudi od adrenalina. 🙂
Do kosila se počasi privlečemo nazaj. Otroka pred vhodom zagledata skupino otrok in ostaneta z njimi. Hm. Prav, si mislim, naj se družijo. Medtem, ko pripravljam kosilo, Acu zvoni telefon. »Ja, ja«, slišim iz sobe, »se vidimo…. Veš kaj, zmenil sem se za tenis,« pove zadovoljno, ko se vrne v kuhinjo. Super, si mislim, bom lahko ta čas v miru dokončala knjigo, ki jo ravno berem.
In ko takole režem zelenjavo in poslušam otroški smeh na dvorišču, se mi nenadoma utrne: še malo in ne bosta me več potrebovala.
A veš, tisti občutek, da nisi več nepogrešljiva? Da niso več tako majhni, nebogljeni? Da se znajdejo tudi brez tebe? In da ti nisi več center njihovega sveta?
Ko začneš razmišljati o smislu življenja
Znova se zavem, kako minljivi so trenutki. Otroci prehitro zrastejo, si najdejo prijatelje (no, na srečo pri nas prijatelji še niso pomembnejši od staršev ;). Že naslednji trenutek so najstniki, odrastejo, si ustvarijo svojo družino, se odselijo…
Se kdaj vprašaš, kaj bo takrat s teboj? S čim si boš zapolnila dan? Kaj ti bo navsezgodaj privabilo nasmešek na usta? Tvoja družina je tvoje življenje. A ne pozabi nase. Ne dovoli si opustiti strasti, ne nehaj se družiti s prijateljicami. Ne posedaj doma in ne čakaj, da se bodo od nekje vrnili. Te potrebovali. Znova osmislili tvoje življenje.
Vprašanje zate: Kaj vidiš, ko se zjutraj pogledaš v ogledalo? Je v tvojih očeh žar, iskrica pričakovanja novega dne? Kaj je smisel tvojega življenja, tvoje poslanstvo?
Ne čakaj nikogar, da prižge iskrico v tvojih očeh – prižgeš jo lahko le TI.
Vzemi si čas zase: počni to, v čemer uživaš. Veseli se teh trenutkov, ko lahko počneš, kar te je volja. Plezaš po hribih, plešeš do onemoglosti, kofetkaš s prijateljicami, ustvarjaš umetnine, snuješ nove projekte ali preprosto uživaš ob branju knjige. Obudi strasti. Zaživi svoje življenje, na svoj način.
——————-
Maja Golob je avtorica knjižne uspešnice Ne čakaj na vikend, v kateri na lastni zgodbi in konkretnih življenskih situacijah, v katerih se prepozna večina bralk, pokaže, kako pomembno je najti ravnotežje med delom in zasebnim življenjem. Z vprašanji te spodbuja, da prisluhneš svojemu srcu in narediš prvi korak do življenja, po katerem hrepeniš.
Je mama dveh živahnih nadebudnežev, žena, ljubiteljica glasbe in plesa, po izobrazbi diplomirana ekonomistka, uspešna podjetnica in predavateljica. Ima 25 let izkušenj s področja vodenja, prodaje in marketinga, ki jih je pridobila doma in v tujini. Medtem, ko se je s strastjo posvečala delu, pa ni vedno znala najbolje prisluhniti svojim potrebam in poskrbeti zase. Po soočenju z izgorelostjo se je zavezala, da bo z deljenjem svoje izkušnje pomagala vsem, ki v vsakdanji dirki s časom pogosto pozabijo nase.