Ko sem bila majhna, sem vedno nestrpno čakala december. Sredi dnevne sobe smo naredili prostor in tja postavili novoletno jelko. Mami je z vrha omare potegnila škatlo s pisanimi bučkami najrazličnejših oblik in eno po eno sva natikali na vejice, dokler jelka ni bila bogato okrašena. Zaključno dejanje, natikanje špice, je seveda pripadlo očetu. Prižgali smo še lučke in – ta-daaa – začelo se je.
Pisanje pisma Dedku Mrazu je bilo zame vedno posebno doživetje: vanj sem zapisala svoje najbolj skrite otroške želje, iskrene misli in upe. Ja, Dedek Mraz je bil moj pravi zaupnik – in najpomembneje, nikoli ni nikomur izdal mojih želja.
Ko je bilo pismo napisano in okrašeno z risbicami, sem ga, skrbno zapečatenega, zvečer postavila na okensko polico in čakala, da ga bo ptička odnesla. Seveda je nikoli nisem dočakala, je pa pismo navadno že do jutra čudežno izginilo.
Dokaz, da je Dedek Mraz moje pismo dobil, so bila darila, ki so me, lično zavita, na prvi dan novega leta čakala pod jelko. To je bil tudi edini dan v letu, ko sem zjutraj brez težav vstala. 🙂
Žal mi je bilo, da Dedka Mraza nikoli nisem srečala, niti takrat, ko sem ga čakala pozno v noč, skrita pod kuhinjsko mizo. 🙂
Zdaj sem jaz tista ptička, ki nosim pisma Božičku in Dedku Mrazu in skrbim za to, da uresničita želje mojih otrok. Le pisem ne pišem več. No, naj se popravim: jih nisem pisala vse do lani. Lani sem, tako kot otroka, vzela v roke prazen list papirja in nanj zapisala vse, kar si želim v letošnjem letu.
To pismo mi je danes, ko sem prelagala papirje, prišlo pod roke. Vesela sem, da sem si uresničila večino želja, ki sem jih zapisala vanj. In vem, da ga bom letos spet napisala. Ne, ne bom ga poslala Božičku niti Dedku Mrazu, ker vanju že dolgo ne verjamem več.
Vem, da sem sama kreator svojega življenja in da s tem, ko na papir zapišem svoje želje, hkrati začrtam tudi smer.
Samo od mene pa je odvisno, ali oziroma kdaj bom naredila prvi korak v tej smeri: sebe lahko spremenim, na določene stvari lahko vplivam, ostale, na katere ne morem vplivati, pač sprejmem in se jim prilagodim.
Vprašanje za vas: kaj boste VI napisali v pismu Božičku ali Dedku Mrazu?
- O čem sanjate? Po čem hrepenite?
- Kaj ste pripravljeni storiti, da se vaše želje uresničijo?
- Ste pripravljeni reči NE vsemu tistemu, kar vas iz dneva v dan obremenjuje in oddaljuje od tega, kar si želite?
- Ste pripravljeni na glavo postaviti svoje prioritete, če je to potrebno?
- Ste pripravljeni stopiti iz svoje cone udobja?
Vsak je sam kreator svojega življenja: ali v življenju iščeš priložnosti ali pa vedno vidiš le ovire – tisto, na kar se osredotočaš, tisto se krepi. Zato ne čakajte na novo leto, na pravi trenutek, na vašega šefa, na čarobno palčko ali na Božička … To je vaše življenje, vaš čas, vaša igra.
Naj bo leto 2017 VAŠE leto!
Prevzemite odgovornost za svoje življenje. Prebudite svoje potenciale, ustvarite nove rutine in zaživite tako, kot ste si vedno želeli. In če potrebujete navdih in spodbudo, jo najdete v knjigi ‘Ne čakaj na vikend’. Do 22. decembra vam jo dostavimo BREZPLAČNO. Kliknite TU >>
Želim vam vso srečo in vse dobro!