»Mama, igrajva se človek ne jezi se,« je Luka kričal neko soboto dopoldne, ko sem ravno zalivala rože, ki jim je bilo že od daleč videti, da so potrebne vode, medtem pa se psihično pripravljala, da z likalnikom napadem kup opranega perila in razmišljala, kako se organizirati in postaviti prioritete.

»Ja, takoj, samo tole še rože zalijem.« V trenutku, ko sem zaslišala svoj glas in svoje besede, me je kot strela z jasnega zadelo: vedno je ‘samo še nekaj’: samo še zlikam, skuham, pospravim, preberem, nekaj končam…

Kolikokrat sem z besedami ‘samo še tole…’ odložila trenutke, ko bi lahko bila z otrokoma, in se namesto tega posvečala opravilom, ki lahko počakajo. In vedno tudi počakajo. Otrok pa je živo bitje. Vpija vse, kar se okrog njega dogaja. Zavrneš ga enkrat, dvakrat in tretjič ne bo več prišel do tebe, ne bo te več vprašal, povabil. Ker bo imel v spominu zabeležen vzorec, da bo v odgovor slišal ‘samo še tole’… In ko bo večji, se bo spomnil, da mama ni imela nikoli časa, ker je vedno imela ‘samo še tole’ za opraviti…

Z občutkom tesnobe sem pomislila na leta, ko sem življenje odlagala na čas, ko bom končala vse, kar moram narediti. »Samo še ta projekt končam, pa bom zadihala. Samo še malo stisnem, samo še ta mesec zdržim ta tempo, pa bo lažje.« Življenje pa je medtem bežalo mimo.

Vse se zgodi z razlogom

Lekcijo določanja prioritet sem osvojila na precej trd način, ko sem se znašla na robu izgorelosti. A očitno sem morala dobiti takšno izkušnjo, da sem lahko po letih, ko sem živela pretežno za svoje delo, na prvo mesto postavila sebe in svojo družino ter se naučila bolje organizirati svoj čas. ‘Prihaajaaam,’ sem zaklicala, odložila likalnik in odigrala najbolj zmagovito igro ‘človek ne jezi se’ v svojem življenju. Občutek zmagoslavja ob spoznanju, da sem premagala vzorec, ki me je dolgo dušil, je bil neprecenljiv.

Valentinovo naj se najprej zgodi v nas samih. Šele ko imaš rad sebe, lahko ljubiš in osrečiš tudi druge. 

——————-

Maja Golob je avtorica knjižne uspešnice Ne čakaj na vikend, v kateri na lastni zgodbi in konkretnih življenskih situacijah, v katerih se prepozna večina bralk, pokaže, kako pomembno je najti ravnotežje med delom in zasebnim življenjem. Z vprašanji te spodbuja, da prisluhneš svojemu srcu in narediš prvi korak do življenja, po katerem hrepeniš.

Je mama dveh živahnih nadebudnežev, žena, ljubiteljica glasbe in plesa, po izobrazbi diplomirana ekonomistka, uspešna podjetnica in predavateljica. Ima 25 let izkušenj s področja vodenja, prodaje in marketinga, ki jih je pridobila doma in v tujini. Medtem, ko se je s strastjo posvečala delu, pa ni vedno znala najbolje prisluhniti svojim potrebam in poskrbeti zase. Po soočenju z izgorelostjo se je zavezala, da bo z deljenjem svoje izkušnje pomagala vsem, ki v vsakdanji dirki s časom pogosto pozabijo nase.